Peter Parler

UVOD

Peter Parler je bil nemško-češki arhitekt in kipar ter velja za enega izmed najpomembnejših umetniških obrtnikov poznega srednjega veka v Evropi. Rodil se je okoli leta 1330 v nemškem mestu Schwäbisch Gmünd, večino življenja pa je preživel in ustvarjal v Pragi, ki je bila tedaj glavno mesto zgodovinske pokrajine kraljevine Bohemije (Češke) ter prestolnica Svetega rimskega cesarstva. Poznogotsko umetniško obdobje, v katerem je arhitekt deloval, je zaznamoval predvsem z izgradnjo katedrale Svetega Vida ter Karlovega mostu s starim mestnim stolpom v Pragi, poleg tega pa so njegova pomembnejša dela še Marijina cerkev v Nurnbergu ter prezbiterij v cerkvi Svetega Bartolomeja v Kolnu.


UMETNIŠKI SLOG

Gotiko kot umetniški slog poznega srednjega veka v Evropi zaznamujejo predvsem značilni elementi, ki so bili najpogosteje značilni v arhitekturi stolnic in so bili zasnovani kot del arhitekturne lupine. Ti elementi so npr. koničasti in rebrasti oboki, velika okna, stolpi, rozete, fiale in krogovičevje kot dekorativni geometrijski ali cvetlični vzorec. Kot slog Evrope od druge polovice 12. do 16. Stoletja se je gotika razvila predvsem v sakralni arhitekturi, vendar pa se je pojavila tudi v obliki ostalih zgradb, kot so npr. meščanske hiše, gradovi, palače in mostovi.


ŽIVLJENJE

Peter Parler se je rodil v družino gradbenikov, ki so s svojim delom zaznamovali velik del Evrope. Odraščal je v mestu Schwäbisch Gmünd, kamor se je njegov oče ter mojster gradbeništva preselil iz Kolna z namenom, da pomaga pri obnovi župnijske cerkve Svetega križa. Že pred Petrovim rojstvom je oče Heinrich Parler kot kipar sodeloval pri izdelavi Kolnske stolnice. Ob zaključku pripravništva, leta 1351, je Peter Parler pomagal očetu pri izgradnji cerkve Svetega križa, kar je zaznamovalo začetek njegove arhitekturno prolifične kariere. Prav značilnost izgradnje te cerkve, delitev kora z nepretrgano balustrado, je pozneje predstavljala eno izmed prepoznavnih tehnik, ki jih je Peter Parler uporabljal.

Slika 1: Peter Parler, kiparski portret

Po končanem projektu v Schwäbisch Gmünd se je Peter kot potujoči kipar in arhitekt odpravil po Evropi, predvsem po ozemlju današnje Nemčije in Francije. Na svojih službenih potovanjih se je priučil mnogo veščin in pridobil izkušnje prek kiparjev in arhitektov, ki jih je srečal v tem času. Veliko časa je preživel v Strasbourgu in Kolnu, kjer je med drugim spoznal tudi Gertrude, hči tamkajšnjega znanega arhitekta. Z Gertrudo sta se pozneje poročila ter imela štiri otroke; dva izmed njih sta celo stopala po očetovih stopinjah ter tudi sama postala uspešna arhitekta. Johann Parler, eden izmed sinov ter pozneje profesionalni arhitekt, je pomagal očetu pri izgradnji katedrale sv. Vida v Pragi, ki je danes eden izmed spomenikov UNESCO-ve dediščine. Drugi sin Wenzel je prav tako pomagal pri izgradnji praške katedrale, poleg tega pa je celo sodeloval pri gradnji katedrale sv. Štefana na Dunaju, kjer je imel nalogo glavnega kamnoseka. Tretji sin Nikolaus je v Pragi delal kot menih, o četrtem otroku pa žal ne obstaja veliko zanesljivih dokazov. Kljub temu se domneva, da je bila zadnji otrok hči, ki naj bi se poročila z arhitektom iz Kolna po imenu Michael.

Kljub temu, da poznavalci niso našli dovolj dokumentov in dokazov, se med nekaterimi akademiki domneva, da je Peter Parler nekaj časa preživel v Angliji. Ideja izhaja iz dejstva, da se v njegovih poznejših delih pogosto pojavljajo detajli in elementi, ki so bili značilni izključno za ta prostor med gotiko. Po drugi strani pa je možno, da je takšne in podobne elemente opazil v Strasbourgu, kjer je sam več časa deloval, saj so nekateri tamkajšnji zidarji izvedli določene tehnične metode v svojo arhitekturo, ki so izhajale iz zahodne Anglije v poznem 13. stoletju. Ta vpliv na njegovo delo je najbolj razviden v primeru katedrale sv. Vida, saj so oboki izdelani na podoben način izgradnje obokov v kapeli sv. Katarine v Strasbourški katedrali.

Okrog leta 1355 je njegova dela opazil Karel IV. In ga povabil v Prago, prestolnico Bohemije (zgodovinske dežele, ki se danes okvirno imenuje Češka). V Prago naj bi po nekaterih virih prišel leta 1356, po premoru del v Nurembergu, vendar pa točno leto ni več znano, saj je bil uradni zapis v Pragi delno prebarvan v 15. stoletju.

Leta 1360 je Parler prejel hišo na glavnem trgu v Pragi ter bil izvoljen za mestnega svetnika. Čez nekaj let mu je umrla žena, zato se je okrog leta 1370 preselil nazaj v Koln. Za tem se je leta 1380 znova poročil z Elisabeth Agnes von Bur in se preselil v novo hišo na grajskem trgu v Pragi. Z drugo ženo je imel še dva sinova, Johanna in Paula. Johann naj bi postal kamnosek v Zagrebu, o Paulu pa žal ne vemo ničesar.
Zanimivo je, da je Peter Parler kljub svojemu ogromnegu prispevku z lastnim delom v Pragi dobil državljanstvo v Bohemiji šele leta 1379. Kot arhitekt je ostal aktiven do svojih poznih let. Njegovo delo na katedrali sv. Vida je ovekovečeno z zapisom, ki ga imenuje katedralni mojster (Dombaumeister). Umrl je leta 1399 v Pragi in je tam tudi pokopan, njegovo največje delo, stolnico sv. Vida, pa sta po njegovi smrti nadaljevala njegova prva sinova.


DELA

Marijina cerkev v Nuremnbergu

Slika 2: Peter Parler, 1252, Marijina cerkev v Nuremnbergu

Petrovo prvo največje delo je nastajalo v letu 1352, ko je kot glavni pomočnik in kipar pomagal očetu Heinrichu, vodji projekta. Osnove cerkve so bile izdelane že leto poprej po napotkih Karla IV., tedanjega vladarja Svetega rimskega cesarstva, ki je cerkev želel zasnovati za obrede kronanja ter druge slavnostne obrede. To je razvidno v postavitvi zunanje empore na cerkvenem objektu. Poleg tega pa se na Marijini cerkvi nahajajo prvi kipi, ki jih strokovnjaki pripisujejo Parlerju.

Katedrala Svetega Vida

Katedrala Svetega Vida velja za največje in najvplivnejše delo Petra Parlerja, saj je to še danes najpomembnejša praška cerkev. Prvotno je bila na mestu katedrale postavljena zgolj rotunda, ki jo je ukazal postaviti Venčeslav I. Češki okoli leta 930. Že takrat je bila rotunda sicer posvečena svetemu Vidu, saj naj bi Venčeslav tedaj prejel relikvijo od svetnika. Okoli leta 1060 so rotundo povečali v baziliko, da bi lahko tako prejela več vernikov. Šlo naj bi za triladijsko baziliko z dvema stolpoma in dvema koroma. Stolnica, kakršno poznamo danes, je bila ustanovljena leta 1344, ko je mesto Praga postalo glavna nadškofija.

Slika 3: Peter Parler, 1356-1396 7, katedrala Svetega Vida

Prvi arhitekt, ki je delal na tem projektu je bil francoz, Matija iz Arrasa, ki ga je Karel IV. poklical iz papeške palače v Avignonu. Zasnoval je celoten projekt; triladijsko gotsko baziliko z zunanjimi oporniki, desetkotno apsido in kapelami ter vključil tudi veliko značilnosti francoskega sloga. Svojih načrtov pa ni popolnoma uresničil, saj je umrl preden je bila cerkev dokončana.. Parler je njegovo delo prevzel leta 1356. Sprva je po načrtih predhodnika zgradil zakristijo, kapelo in kor, potem pa se je lotil katedrale na svoj način z uvedbo gotskih elementov. Najbolj prepoznavni element so Parlerjevi oboki, ki so narejeni iz več parov vzporedno tekočih reber, te pa ustvarijo konstrukcijo mreže, kar omogoča boljšo razporeditev teže in posledično močnejši strop. Leta 1385 je Parler zaključil s korom, pred tem pa je naredil še prehod v prečno ladjo in njen južni del, kjer leži Venčeslavova kapela. Poleg tega pa se je v tem času lotil tudi gradnje stolpa ob južni prečni ladji, ki ga je dokončal tik pred smrtjo leta 1396. Med seboj je povezal tudi triforij in svetlobno nadstropje, tako da izgleda, kot da gre za eno samo nadstropje. Edina stvar, ki ju ločuje je balustrada. Poleg obokov je Parlerjev slog prepoznaven tudi zaradi zvonastih stebrov, ki se v pozni gotiki skoraj niso več uporabljali, v izvirnem oknu s krogovičjem pa niti dve okni nista enaki.

Slika 4: Peter Parler, 1356-13967, notranjost katedrale Svetega Vida

Po Petrovi smrti sta njegovo delo prevzela sinova. Najznamenitejši del je Venčeslavova kapela, ki je okrašena z več kot 1300 dragimi kamni. Peter Parler jo je gradil skoraj 20 let. Leta 1509 je bil dodan še zgornji del stene, ki prikazuje življenje sv. Venčeslava. Na zahodni strani kapele so vrata s sedmimi ključavnicami, ki pa so javnosti razstavljene za ogled le enkrat na osem let. Po prenehanju delovanja Parlerjev je katedrala več stoletij stala nedokončana, veliko poskusov nadaljevanja pa je pustilo sledi renesančnega in baročnega stila, kot na primer  zvonik na južnem stolpu in orgle v prečni ladji. Gradnja je bila končana šele v 20. Stoletju. Leta 1844 je Vaclav Pešina skupaj z arhitektom Josefom Krannerjem sestavil načrt za obnovo in dokončanje dela. V zadnjem projektu je bilo upoštevanih veliko Parlerjevih zamisli z nekaterimi dodatki neogotike. Popolnoma je bila katedrala zaključena šele leta 1929.
Slika 5: Peter Parler, 1356-1396, tloris katedrale sv. Vida

Slika 5: Peter Parler, 1356-1396, tloris katedrale Svetega Vida

Karlov most

Slika 6: Peter Parler, 1357, Karlov most

Karlov most je znan zgodovinski most čez reko Vltavo v Pragi. Njegova gradnja se je začela leta 1357 pod pokroviteljstvom kralja Karla IV. in končala v začetku 15. stoletja. Most je nadomestil star Juditin most, zgrajen med letoma 1158 in 1172, ki je bil hudo poškodovan v poplavi leta 1342. Ker je bil ta most edini način za prečkanje Vltave do 1841, je bil najpomembnejša povezava med Praškim gradom in mestnim Starim mestom ter sosednjimi območji. Ta povezava v Pragi je bila pomembna kot trgovska pot med vzhodno in zahodno Evropo. Most je 515,8 metrov dolg in skoraj 9,5 metrov širok, poteka prek 16 lokov, zaščitenih s ščitniki za lomljenje ledu. Zaščiten je tudi s tremi mostnimi stolpi, dva od njih na Mali Strani in tretji na strani Starega mesta. Slednji je veljal za eno izmed bolj zanimivih gotskih stavb. Most je okrašen z neprekinjeno ulico 30 kipov in skulptur, večina je v baročnem slogu. Prvotno so bili izdelani okoli leta 1700, zdaj pa so vsi nadomeščeni z replikami. Prvi kamen tega mostu naj bi postavil sam Karel IV in sicer 9.6.1357 ob 5:31 zjutraj, kar naj bi mostu dodalo moč, saj je kralj verjel v numerologijo. Kljub temu, pa je most skozi zgodovino utrpel veliko poškodb.

Slika 7: Peter Parler, 1357, Karlov most in mestni stolp

Leta 1496 se je med poplavami porušil eden izmed lokov. Leta 1648 so Švedi preko mosta želeli zasesti staro mesto, vendar jim ni uspelo, so pa ob tem močno poškodovali stolp. Ko je preko mostu začel voziti prvi avtobus, pa je 20 let kasneje, leta 1890, poplava znova poškodovala most.

Slika 8: Karlov most med poplavo, 1872

Leta 1905 je bil most odprt za tramvaje, tri leta kasneje pa še za ostali promet. Po vojni so most popolnoma obnovili in izključili ves promet. Zadnja obnova je potekala med letoma 2008 in 2010.

Novo mesto v Pragi

Leta 1346 se je Karel IV. odločil ustanoviti Novo mesto v Pragi. Mesto je bilo prenaseljeno, sploh znotraj mestnih zidov, na obrobju pa so živeli le revni Čehi. Njegov namen je bil postaviti dve mesti in ju združiti v eno.
Leta 1348 je bila ustanovljena Karlova Univerza, prva univerza v srednji Evropi, tako pa je tudi močno narastla pomembnost samega mesta.

Slika 9: Peter Parler, ok. 1347, Karlova univerza

Projekt je začel izvajati Matija iz Arrasa, kasneje pa ga je tako kot stolnico sv. Vida prevzel Peter Parler. Večina ulic in hiš tega dela naj bi bilo zgrajenih že leta 1372. Ta del mesta je bil poseljen predvsem z ribiči, splavarji in obrtniki, medtem ko so v starem mestu ostali premožnejši Nemci in judovske družine. Novo mesto je bilo razdeljeno v zgornji in spodnji del.

Stara mesta hiša

Ena od najbolj markantnih podob Prage je gotovo stara mestna hiša (Old Town Hall), ki krasi mestni trg. Zgrajena je bila leta 1338 in skozi stoletja se je osnovna zgradba dogradila še z ostalimi deli današnje podobe zgradbe. Danes je njena podoba zelo barvita in je zgrajena, zaradi dograjevanja, tako v gotskem kot tudi renesančnem slogu. Stolp je visok 69,5 m in seveda ponuja res lep razgled na mesto.

Slika 10: Peter Parler, 1338, Stara mestna hiša

Najbolj zanimiv del je vsekakor astrološka ura. Prva ura se je na mestni hiši pojavila že v 15. stoletju, nato pa jo je mojster Hanus predelal leta 1490. Obstoječi mehanizem te mojstrovine je izpopolnil Jan Taborsky med letoma 1552-1572. Še danes velja za eno izmed najstarejših in najbolj zapletenih ur, kar so jih kadarkoli naredili.

Slika 11: Astrološka ura na Stari mestni hiši v Pragi

Ostala dela

Parler je poleg svojih velikih del v Pragi zgradil tudi cerkev sv. Bartolomeja v Kolnu, kapelo vseh svetih v Kraljevi palači v Pragi, pomagal pri delih na Kutny Hori in rekonstruiral Baziliko sv. Jurija na Praškem gradu.


ZAKLJUČEK

Peter Parler je bil nemško-češki arhitekt in kipar rojen v družino gradbenih mojstrov. Poleg njegovega očeta, Heinricha Parlerja, je eden najbolj prepoznavnih in vplivnejših umetnikov srednjega veka. Poleg rojsntega mesta Schwäbisch Gmünd, kjer je bil tudi vajenec, je delal še v mnogih drugih mestih, med drugim tudi Strasbourg, Cologne in Nuremberg. Po letu 1356 je živel in deloval v Pragi, glavnem mestu Češke in takratnem sedežu Svetega rimskega cesarstva, kjer danes stojijo njegova najprepoznavnejša dela: Katedrala svetega Vida in Karlov most. Njegova arhitekturna dela ter pa tudi njegovega očeta imajo poseben slog, imenovan kar Parlerjev stil, ki se je razširil po celi Srednji Evropi.

Od leta 1994 se v Nurembergu podeljuje tudi nagrada Petra Parlerja za izjemne dosežke na področju konserviranja in restavriranja kulturne dediščine.

V njegovo čast so leta 1988 poimenovali Asteroid 6550 Parler.

SUMMARY

Peter Parler was a German-Bohemian architect and sculptor from the Parler family of master builders. Along with his father, Heinrich Parler, he is one of the most prominent and influential craftsmen of the Middle Ages. Born and apprenticed in the town of Schwäbisch Gmünd, Peter worked at several important late Medieval building sites, including Strasbourg, Cologne, and Nuremberg. After 1356 he lived in Prague, capital of the Kingdom of Bohemia and seat of the Holy Roman Empire, where he created his most famous works: St. Vitus Cathedral and the Charles Bridge. The designs of both him and his father became known as the “Parler style” and spread throughout Central Europe.

Every two years the Peter Parler Prize, which was established in 1994, is awarded in Nuremberg for outstanding service in preservation and cultural heritage.

In his honor an Asteroid, discovered in 1988, is named 6550 Parléř.


VIRI

Besedilni viri:

Monografije:

  • Baragli, Sandra. European Art of the Fourteenth Century (Art Through the Centuries). Los Angeles: J. Paul Getty Museum, 2007
  • Curl, James in Wilson, Susan. The Oxford Dictionary of Architecture. New York: Oxford University Press, 2015.
  • Germ, Tine. Evropska umetnost poznega srednjega veka 1 – Gotska arhitektura in kiparstvo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, znanstvena založba Filozofske fakultete. 2009.

Slikovni viri:


AVTORJI

  1. KOŽELJ, Barbara, 2018-19;
  2. DEBEVEC, Zala, 2019

 

Komentiranje zaprto.